Že od nekdaj sem tip človeka, ki delo opravlja lažje, ko v ozadju igra glasba. Ta mi omogoča, da se bolje osredotočim na naloge in lažje izločim zunanje moteče dejavnike, ki bi mi sicer odvračali pozornost. Ko igra glasba, imam občutek, da sem v svojem mehurčku, kjer me okolica ne zmoti tako hitro. Še posebej pri bolj monotonih opravilih mi to pomaga, da ostanem zbran in motiviran do konca.

Zaradi te navade – da ob delu pogosto poslušam glasbo – so postale slušalke del moje obvezne opreme. Doma sem si glasbo lahko predvajal naglas, toda na delovnem mestu, fakulteti ali drugih javnih mestih tega nisem mogel. Zato so mi slušalke res prišle prav. Hitro sem ugotovil, da niso vse enake: razlike v udobju in kakovosti zvoka so lahko precejšnje. Ker jih uporabljam več ur na dan, mi je pomembno, da so udobne in da me po določenem času ne začnejo tiščati ali motiti. Preizkusil sem žične in brezžične modele; žične ponujajo preprostost in zanesljivost, brezžične pa svobodo gibanja in pogosto tudi aktivno odpravljanje šumov.

Danes večino časa v službi ali v šolski knjižnici poslušam glasbo prek Slušalke. Tako sem bolj produktiven in pri tem ne motim nikogar. Pomagajo mi tudi, da lažje odmislim hrup iz okolice, kot so pogovori ali premikanje ljudi. Včasih sploh ne poslušam glasbe, temveč podcaste ali instrumentalne zvoke za koncentracijo. Pri izbiri gledam na mehke blazinice, dobro pasivno izolacijo oziroma kakovostno odpravljanje šumov ter vzdržljivo baterijo pri brezžičnih modelih. Slušalke so postale pripomoček, brez katerega si skoraj ne predstavljam delovnega dne – majhna stvar z velikim vplivom na učinkovitost in počutje.